Pomoč pri izdelavi poslovnega načrta in investicijskega elaborata

Razmišljate o ustanovitvi podjetja?

Nekaj ključnih izhodišč za podjetnike

Poslovni načrt

Informacije za delujoče pravne osebe (s.p. in d.o.o.)

Vprašanja in odgovori

Pomoč pri izdelavi poslovnega načrta in investicijskega elaborata

Če ste v vašem podjetju prepoznali poslovno priložnost, v katero verjamete in ste vanjo pripravljeni vložiti svoja sredstva, potem vam pri uresničevanju poslovne zamisli lahko pomagmo strokovnjaki  pri EGIDI.

EGIDA ponuja sodelovanje pri preverjanju poslovne zamisli in pri pripravi kvalitetnih poslovnih načrtov in investicijskih elaboratov.
EGIDA  zagotavlja strokovna svetovanja in podpore pri pripravi poslovnega načrta ali investicijskega programa.

Vsaka podjetniška dejavnost se prične z idejo. Kako podjetnik sploh pride do podjetniške ideje, s katero poišče in izkoristi podjetniško priložnost? Gre za ustvarjalni proces, ki je v bistvu proces reševanja problemov. Podjetniška ideja ponavadi izhaja iz samih podjetnikov, do nje pa največkrat pridejo po naključju. Ideja se tako pojavi pri hobiju, delu, pogosto pri opazovanju vsakodnevnih dogodkov in problemov. Glavni vir ustvarjanja podjetniških idej je gotovo sedanje delovno okolje podjetnika, ključni vir iskanje nove zaposlitve.

V prvi fazi procesa razvijanja podjetniških idej je potrebno zbrati čim več idej. V drugi fazi moramo izbrati tisto, ki obeta največ - ugotoviti torej, ali za izdelek/storitev obstaja ali ne obstaja trg.

Kako preveriti poslovno idejo?
Vsaka podjetniška ideja še ne pomeni poslovnega uspeha. Le redke ideje in zamisli se uresničijo, še manj je tistih, ki prinesejo tudi znatne dobičke. Pri vsaki ideji moramo zato preveriti, ugotoviti ali oceniti:

Potencialni podjetnik mora za svoje novo podjetje (ali novi posel) ovrednotiti podjetniško idejo oziroma priložnost, to je pripraviti konkreten poslovni načrt.

Nekaj ključnih izhodišč za podjetnike

Zakaj nekateri posamezniki, posameznice postanejo podjetniki, podjetnice drugi pa ne? Kaj jih žene na to pot, po čem se razlikujejo od ostalih ljudi? Pogosto se sprašujemo, ali je podjetniška žilica prirojena ali na razvoj podjetniških sposobnosti pomembno vpliva družbeno okolje.
Morda je res, da se nekateri ljudje že rodijo s podjetniško žilico ali s sposobnostjo, ki jo je moč razvijati, okolje potem spodbuja ali zavira njihovo podjetnost. Zelo pomembno je, da podjetniki svoje delo opravljajo z resničnim veseljem, ne zaradi denarja ali slave, pač pa, ker ga imajo res nično radi. Le tako prednosti podjetništva prevladajo nad težavami in padci, ki so sestavni del podjetniškega procesa.
Želja po uresničevanju poslovnih zamisli ali sposobnosti ter izogibanje povprečnosti so pri podjetniku prevladujoči motivi za ustanovitev lastnega podjetja..
Za podjetnika ni dovolj, da zna opravljati svojo dejavnost in se odzivati na priložnosti, sposoben mora biti tudi predvidevati spremembe in ustvarjati podjetniške priložnosti. Pomembna značilnost podjetnikov je sposobnost pogleda iz različnih zornih kotov, kar jim omogoča oblikovanje in presojo različnih rešitev problema. Prav tako se izogibajo togemu načinu dela in udejstvovanja, predvsem morajo biti izjemno poslovni in etični. Samostojno podjetništvo tako ni za vsakogar: gre za preživetje, vsak posameznik pa ne zdrži takšnega delovnega in življenjskega ritma.

Direktorji malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji menijo, da so najpomembnejši dejavniki preživetja in uspešnosti podjetja naslednji:

Dinamičnega podjetnika označujejo naslednje lastnosti:

1. Zakaj poslovnega načrta ?
Poslovni načrt je pisni dokument, v katerem podjetnik jasno opredeli svoje cilje pri določenem poslu in strategije, s katerimi namerava doseči te cilje. To je kot »poslovni zemljevid«, ki kaže pot, kako naj bi prišli od razmišljanja o poslu do dejanskega uspešnega posla in podjetja, ki bo poslovalo uspešno ter omogočilo primerno življenjsko raven.
Poslovni načrt je nepogrešljiv pripomoček vsakega podjetnika. V fazi ustanavljanja podjetja opozori na vse ključne aktivnosti ter nudi tako teoretično podlago, kakor tudi praktične napotke za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti. V že delujočem podjetju pa je poslovni načrt planska podlaga za delovanje podjetja.

2. Cilji in namen izdelave poslovnega načrta
Izdelava poslovnega načrta je namenjena različnim subjektom. Poslovni načrt lahko berejo zaposleni, vlagatelji, bančniki, lastniki tveganega kapitala, dobavitelji, stranke, svetovalci in izvedenci. Ko načrt namenjamo določenim bralcem, pogosto učinkujemo na njegovo vsebino in temeljni pomen.
Poslovni načrt je dragocen tako za podjetnika kot za možne vlagatelje, služi lahko tudi kot predstavitev novemu osebju, ki se poskuša seznaniti s poslom, njegovimi namerami in cilji.

Poslovni načrt je pomemben, ker:

Planiranje in uvajanje sprememb v podjetje sta aktivnosti, ki jih definiramo v poslovnem načrtu. Pri uresničevanju poslovnega načrta gre za proces uvajanja sprememb. Spremembe se lahko nanašajo na lastništvo, trge, kupce, dobavitelje, asortiment, tehnologije, vodenje in procese, vrednote in kulturo organizacije ter kadre. Vodstvo podjetja mora znati in pravočasno predvideti spremembe ter jih s pomočjo ustreznega poslovnega načrta v pravem času in na primeren način uvesti v podjetje. Le tako se bo podjetje lahko spopadalo s konkurenco in uveljavilo svoje konkurenčne prednosti na trgu.

3. Sestavine poslovnega načrta
Zgradb poslovnih načrtov je več, vendar so si bolj ali manj podobne. Posamezne sestavine se lahko poudari glede na namembnost samega načrta.

Možna struktura temeljnih sestavin poslovnega načrta je takšna:

a) Povzetek poslovnega načrta
Glavni namen povzetka je jasno poudariti razloge, ki utemeljujejo poslovno priložnost, zakaj ti razlogi obstajajo, kateri ljudje bodo izvedli to priložnost, zakaj so sposobni, da to izvedejo, in kako si bo podjetje zagotovilo vstop in hiter prodor na trg. Povzetek poslovnega načrta je potrebno pripraviti na koncu, ko smo vse preostale dele poslovnega načrta že pripravili. Priprava privlačnega, kratkega in prepričljivega povzetka zahteva svoj čas.

Povzetek mora biti sestavljen iz kratkih navedb, ki se nanašajo na naslednje značilnosti podjetja:

b) Panoga, podjetje, proizvodi in storitve
Ta razdelek poslovnega načrta prikazuje vlagateljem kontekst, ki služi razumevanju v poslovneem načrtu opisanega proizvoda in trga. Ta del jasno predstavlja tako poslovno področje, na katerem bo podjetje delovalo, kakor tudi proizvod ali storitev, ki bo ponujen/a na trgu, značilnosti panoge, kamor sodi podjetje, in priložnosti, ki se ponujajo s proizvodnjo in prodajo proizvoda ali storitve.

Ta del poslovnega načrta običajno razdelimo na:

c) Tržna raziskava in analiza
Investitor, ki se spozna na posle, bo ta del prebral zelo pazljivo. Za uspešnost posla je namreč ključno, da ima primeren, torej zadosti velik trg. Zato je potrebno prepričljivo dokazati, da obstaja dovolj kupcev, ki so pripravljeni in plačilno sposobni kupiti predstavljeni proizvod ali storitev. Zelo pomembno je, da ob skrčenem slovenskem trgu dobro premislimo, ali bomo znali prodajati na širši evropski trg in kako.
Znano je, da je analiza trga eden izmed najzahtevnejših in najpomembnejših delov poslovnega načrta. Vsa dejavnost je podrejena trgu in potrebam kupca. Zavedati se moramo, da je potrebno ugotoviti, kaj, koliko in za koga proizvajati ter kje in na kakšen način prodajati proizvode ali storitve na trgu. Od ocene prodaje proizvodov je odvisna vrsta podjetniških odločitev: kakšen bo obseg proizvodnje, koliko kapitala potrebujemo, kakšna delovna sila bo potrebna ipd.
Na dokaj preprost način lahko naredimo prvo oceno. Ugotoviti moramo možnosti prodaje in cene, ki jih dosega konkurenca in glede na ugotovljeno postaviti pričakovanja glede obsega proizvodnje, kvalitete, cen in prodaje proizvodov ali storitev. Odgovoriti si moramo znati na vprašanji, ali bi proizvod potrošniki želeli kupiti ter katere so prednosti pred konkurenco.

Pozornost moramo nameniti štirim temeljnim postavkam tržnega obnašanja:

V kolikor prva ocena pokaže rezultate, ki so vzpodbudni, se moramo poglobljeno lotiti analize trga. Ugotoviti moramo, ali ima proizvod pomemben potencialni delež v rastoči industrijski panogi in ali lahko doseže uspešno prodajo kljub konkurenci.

d) Ekonomika poslovanja podjetja
Temeljni cilj podjetja je razen v izjemnih primerih ustvarjanje dobička. Podjetje pridobiva dohodek s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali storitev na trgu. Pri tem potrebuje določene proizvodne faktorje – inpute (delovna sredstva, predmete dela, delovno silo in storitve drugih). Rezultat proizvodnega procesa so proizvodi ali storitve, ki se prodajajo na trgu – outputi. Merjenje ekonomskih dejavnosti se pričenja s primerjavo inputov in outputov. Razlika med prihodki in odhodki predstavlja poslovni izid podjetja. Pri pozitivni razliki prihodkov nad odhodki je rezultat poslovanja dobiček, pri negativni razliki pa ima podjetje izgubo.
Pri prikazu ekonomike poslovanja ne smemo opustiti točke preloma. Graf točke preloma nam pomaga določiti tisto raven prodaje in produkcije, pri kateri so vsi stroški pokriti. To vključuje tako variabilne stroške, ki so proporcionalni s proizvodnjo (material, delo, prodajni stroški), kot fiksne stroške, ki ne variirajo glede na obseg produkcije (najemnina, obresti...). Raven prodaje, ki pokriva vse stroške, se imenuje točka preloma v podjetju.
Tako za managment kot za vlagatelje je koristno, da vedo, kje je točka preloma in kako, lahko ali težko, se jo da doseči. Zelo zaželeno je, da so projekcije prodaje ob točki preloma precej višje od količin prodaje, tako da manjše motnje v uspešnosti podjetja še ne pripeljejo do izgub.
Ta del poslovnega načrt torej prikazuje ekonomske in finančne značilnosti podjetja. Prikazati mora najpomembnejšo privlačnost poslovne priložnosti, vključno s predvideno višino in trajnostjo dobičkov.

e) Načrt trženja
Načrt trženja opisuje, kako bo podjetje doseglo predvideno prodajo. Prikazati mora podrobne projekcije prodaje in celotno trženjsko strategijo, politiko prodaje in ponujanja storitev, cenovno politiko, način distribucije in strategijo oglaševanja, ki jih bo podjetje uporabljalo za dosego predvidenega tržnega deleža.
Marketinški načrt mora opisati, kaj je potrebno narediti, kako bo to narejeno in kdo bo to naredil. Zato pravimo, da marketinške strategije vključujejo akcije, ki jih podjetje izvede zato, da doseže zastavljene cilje. Pri tem podjetje ustvarja dolgoročne konkurenčne prednosti in hkrati sledi svoji poslovni viziji.
Izhodišče marketinškega spleta in naše tržne dejavnosti je izdelek. Izdelek je vse, kar lahko na trgu ponudimo za denar. Da bi podjetje lahko doseglo želeno pozicijo na trgu, se mora čimbolj prilagoditi potrebam potrošnika s pomočjo marketinškega spleta. Elemente marketniškega spleta bolje poznamo kot 4 P: production (izdelek), price (cena), place (distribucija) in promotion (promocija). Ti elementi morajo biti kombinirani tako, da vsak zase in vsi skupaj izpolnjujejo zahteve konkurenčnosti.
Danes vemo, da si podjetja med seboj ne konkurirajo z generično funkcijo izdelka, saj je le-ta sama po sebi umevna. Konkurenčno prednost si podjetja ustvarjajo s tako imenovanimi post-prodajnimi storitvami, ki razširjajo vrednost izdelka in njegovo koristnost za kupca, npr: garancije, emabalaža, svetovanje, financiranje, distribucija in podobno.

V tem poglavju moramo tako predstaviti:

f) Načrti, oblikovanje (design) in razvoj
V kolikor proizvodi ali storitve zahtevajo kakršnokoli oblikovanje ali konstrukcijski načrt, preden bodo pripravljeni za trg, je potrebno natančno opisati vrsto, naravo in obseg takega dela.

Da ne bi izpustili kaj pomembnega, to preverimo ob naslednjih alinejah:

g) Proizvodni in izdelavni načrt
Poglavje o proizvodnem in izdelavnem načrtu naj vsebuje naslednje:

h) Managerska ekipa in organizacija
To poglavje vključuje opis ključnega managerskega osebja in njihovih osnovnih dolžnosti, organizacijsko strukturo in upravni odbor ter njihove dosedanje izkušnje in uspehe. Na podlagi teh podatkov lahko investitorji sklepajo, ali je managerski tim sposoben izpeljati poslovno idejo in voditi podjetje v smeri poslovne uspešnosti ter jim s tem zagotavljati zaželeni donos iz investiranega kapitala. Poleg opisa podjetniške ekipe na tem mestu prikažemo še strukturo organiziranosti podjetja in strukturo upravljanja.

i) Splošni terminski plan
Cilje bomo dosegli le, če bomo znali ustrezno vsebinsko in časovno opredeliti aktivnosti, ki jih moramo opraviti za doseganje ciljev.
Zato je terminski načrt pripomoček za načrtovanje in opredeljevanje rokov za izvrševanje zadanih nalog. V terminskem planu je potrebno prikazati časovno zaporedje uresničevanja zadanih ciljev, osnovni okvir in medsebojne odvisnosti večjih aktivnosti, ki so potrebne za realizacijo ciljev podjetja. Dobro pripravljen in realističen terminski plan kaže zmožnost managerske ekipe za načrtovanje rasti podjetja na način, ki priznava ovire in v največji možni meri zmanjšuje tveganje vlagatelja.
V terminskem delu poslovnega načrta je potrebno pojasniti, kaj je potrebno storiti, kdo mora to storiti in do kdaj.

j) Kritična tveganja in problemi
Razvoj podjetja prinese s seboj tveganja in probleme, zato poslovni načrt vedno vsebuje določene implicitne predpostavke o teh tveganjih in problemih.
V tem delu poslovnega načrta moramo poskusiti opredeliti potencialna tveganja in iz njih izvirajoče probleme, ki bi lahko ogrozili poslovno priložnost, s tem posledično povzročili slabše delovanje ali celo ogrozili obstoj podjetja. Pomembno je, da z dobro opredeljenimi in raziskanimi tveganji tako sebi kot potencialnim investitorjem dokažemo, da se tveganj zavedamo, se znamo z njimi spoprijeti in izbrati ustrezne ukrepe, da jih odpravimo. Če morebitni vlagatelji odkrijejo negativne dejavnike, ki jih nismo navedli, lahko to bistveno zmanjša kredibilnost podjetja in ogrozi financiranje.
Da bi lahko omenjene dejavnike predvideli, se moramo poglobiti v analizo okolja in lastnih notranjih virov. Le na ta način bomo lahko spoznali omejitve, ki jih postavlja okolje podjetja in naše lastne pomanjkljivosti. S tem bodo tveganja manj negotova in kriza ali propad podjetja manj verjetna.

k) Finančni načrt
Finančni načrt predstavlja predvideno oceno delovanja podjetja v prihodnosti. Priporočljivo je, da finančni načrt vsebuje: predračun bilanc uspeha, stanja in finančnih tokov za 5 let ter prikaz in izračun točke preloma, v kolikor ni bila opredeljena že v ekonomskem delu načrta. Cilj finančnega načrta je ugotoviti finančni potencial naložbe.
Finančni načrt je podlaga za ocenitev investicijske priložnosti in mora predstavljati podjetnikovo najboljše predvidevanje prihodnjega delovanja podjetja – najboljšo oceno rezultatov, za katere verjame, da so stvarni in dosegljivi.

Vir: povzeto po JAPTI

1. Obveznosti delujočih pravnih oseb
1. • 2. Pravice pravnih oseb
   • 3. Spreminjanje osnovnih podatkov o pravni osebi
   • 4. Poslovanje s tujino
   • 
     5. Pridobivanje potrdil
   • 
     6. Področje dela v podjetjih
   • 
     7. Ponudba storitev ustanov
   • 8. Prenehanje družbe

    

1. 1. Kolikšni so stroški ob registracijo s.p. ali d.o.o. preko VEM točk?

Odgovor:
Storitve registracije s.p. ali d.o.o. preko VEM točk pri notarjih so plačljive, pri ostalih VEM točkah so brezplačne.

 

1. 2. Ali  vse VEM točke opravljajo iste storitve?

Odgovor:
Na vseh VEM točkah je možno opraviti storitve: prijava v poslovni register (registracija), prijava podatkov na DURS, vložiti zahtevo na DURS za vpis v register DDV zavezancev ; oddati M obrazce (prijava odjava delavcev in družinskih članov) ter oddati prijavo potreb po delavcih na  ZRSZ.
Na vstopnih točkah pri notarju in točkah VEM, ki delujejo preko JAPTI, je možno koristiti tudi svetovanja.
Na vstopnih točkah VEM, ki delujejo v okviru JAPTI, so osnovna podjetniška svetovanja pred in ob registraciji brezplačna

2. 3. Kje so vstopne točke vem objavljene?

Odgovor:
Seznami VEM točk so objavljeni na http://evem.gov.si/sp/infoVstopneTocke.evem .
Seznam vstopnih točk VEM preko JAPTI je objavljen na:
http://www.podjetniski-portal.si/content.aspx?docid=1471&rootnodeid=1

 

1. 4. Kaj je osebno dopolnilno delo?

Odgovor:
Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela, ki so našteta v prilogi 1, ki je sestavni del Pravilniku o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo. Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, je razdeljen v točki A in B.

V točki A so našteta dela:
- pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela,
- nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč
- ter druga manjša dela (občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji, občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih na primer spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo ipd. ter prodaja teh izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način, občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način).
V točki B. je kot delo, ki se šteje za osebno dopolnilno delo, opredeljeno izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz gline in keramike, stekla, volne, bombaža, lana, konoplje in drugih naravnih vlaken, šibja, ličja, trsja, slame, lesa, živil, voska, naravnega usnja, kovin in kamna.

 

Pogoj, da se izdelava izdelkov domače in umetne obrti iz navedenih materialov šteje za osebno dopolnilno delo, je predhodno pridobljeno pozitivno mnenje strokovne komisije Obrtne zbornice Slovenije, da je določen izdelek predmet domače in umetne obrti. Izdelki domače oziroma umetne obrti morajo biti označeni z nalepko ali obešanko z napisom, da je to izdelek domače ali umetne obrti. Strokovna komisija Obrtne zbornice v skladu s 15. členom Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04-ObrZ-UPB1, 117/06-ZDavP2) redno preverja kakovost izdelkov domače in umetne obrti, ki so v prodaji, in ob dvomu o izpolnjevanju meril ponovno uvede postopek za oceno izdelka.

 

1. 5. Kakšna je razlika med s.p. in »popoldanskim« s.p.?

Odgovor:
V priglasitvi dejavnosti ni nobene razlika. Samostojni podjetnik prijavi (registrira) dejavnost na eni od vstopnih točk VEM ali sam preko eVEM Državnega portala za poslovne subjekte, kontakt: http://evem.gov.si/sp/
Samostojni podjetnik, ki nima ob priglasitvi dejavnosti nobene od oblik pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ni zaposlen pri drugem delodajalcu), se mora hkrati ob priglasitvi dejavnosti tudi  samozaposliti kot samostojni podjetnik. Pomeni, da se mora ob registraciji s.p., tudi prijaviti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Torej mora taka oseba storiti dvoje:

1. - registrirati s.p.
2. - prijaviti se v PIZ zavarovanje.

Samostojni podjetnik, ki je ob priglasitvi dejavnosti (registraciji) zaposlen pri drugem delodajalcu ali ima status študenta, se ob registraciji s.p. ne prijavlja v PIZ zavarovanje (ker mu ta pravica gre iz drugega naslova). Taka oseba ima samo registracijo s.p., ni pa zaposlena v »svojem« s.p.. Včasih so se take osebe imenovale »popoldanski s.p.«.
Razlika med obema je izključno in samo v plačilu prispevkov za socialno varnost. 
Prispevki s.p.: 280 EUR
Prispevki popoldanskega s.p.: cca 35 EUR
Popoldanski s.p. je na trgu izenačen z navadnim, kar pomeni, da ima enake pravice in dolžnosti.

 

1. 6. Ali lahko s.p. opravlja dejavnost tudi preko meje npr. v Avstriji?

Odgovor:
Da. Med Slovenijo in Avstrijo velja prost pretok dela, zato lahko s.p. opravlja dejavnost tudi v Avstriji.

 

1. 7. Kako je v tem primeru z DDV?

Odgovor:
Za odgovore glede davkov si oglejte spletno stran davčne uprave http://www.durs.gov.si/.

 

1. 8. Kaj potrebujem, če bi registriral podjetje v sodelovanju s tujim partnerjem?

Odgovor:
Tuji partner (pravna ali fizična oseba) mora najprej v Sloveniji pridobiti davčno številko. Po pridobitvi davčne številke se partnerji oglasijo na VEM točki zaradi registracije.
Tuji partner lahko z notarskim pooblastilom pooblasti slovenskega državljana, da v njegovem  imenu opravi vsa  registrska dejanja.




1. 9. Ali je možno pridobiti kakšna sredstva za zagon podjetja?

Odgovor:
Sredstva za zagon podjetja je možno pridobiti:

• - na ZRSZ če ste brezposelni in se samozaposlujete
• - na nekaterih občinah (potrebno je preveriti na občini stalnega prebivališča oz. občini, kjer bo imelo novo podjetje sedež)
• - na javnih razpisih Slovenskega podjetniškega sklada
• - na javnih razpisih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarsvo in prehrano (JR za razvoj mikropodjetništva)
• - na JAPTI z vključitvijo v vavčerski sistem svetovanja

 

1. 10. Kaj pomeni »de minimis«

Odgovor:
Dodelitev sredstev  po pravilu de minimis pomeni, da skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu, ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Omenjeni znesek se zniža na 100.000,00 EUR za podjetja (s.p.), ki delujejo v cestno prometnem sektorju.

Pravilo določa, da med prejemniki dodeljenih sredstev ne smejo biti podjetja (s.p.) iz sektorjev ribištva in ribogojstva, premogovništva, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi EU ter podjetja v težavah. Prav tako pravilo določa, da pomoči ne bodo pogojene s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega in da pomoči podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, ne bodo namenjene za nabavo vozil za cestni promet tovora.

 

1. 11. Pod kakšnimi pogoji lahko opravljam dejavnost nepremičninskega posrednika?

Odgovor:
Za nepremičninskega posrednika je potrebna licenca in vpis v imenik nepremičninskih posrednikov. Pogoji za izdajo licence in vpis v imenik nepremičninskih posrednikov po določbi 7. člena Zakona o nepremičninskem  posredovanju (ZNPosr)  so:

1. - najmanj višja strokovna izobrazba katerekoli smeri,
2. - opravljen strokovni izpit pristojnega ministrstva,
3. - da posameznik ni bil pravnomočno nepogojno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.

V skladu z določbami ZNPosr se šteje, da nepremičninski posrednik s končano najmanj splošno srednjo šolo, srednjo tehnično ali drugo srednjo strokovno šolo po programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe oziroma temu ustreznega izobraževanja po prejšnjih predpisih in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri poslovanju z nepremičninami na dan 24. 5. 2003 ali pri prodaji nepremičnin investitorja na dan 24. 5. 2006, izpolnjuje izobrazbeni pogoj za nepremičninskega posrednika.

 

1. 12. Kaj pomeni dejavnost »posredovanje delovne sile«?

Odgovor:
Agencija, ki ima z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve sklenjeno koncesijsko pogodbo za posredovanje zaposlitev in dela, lahko opravlja dejavnost posredovanja zaposlitve in posredovanja dela, tako da za brezposelne osebe in druge osebe išče zaposlitev ali delo in jih napotuje k delodajalcem zaradi sklenitve delovnega razmerja ali zaradi vključitve v delo. Za pridobitev koncesije za posredovanje dela in zaposlitve mora prosilec vložiti vlogo.  
Vlogo lahko vložijo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki. Več na http://www.egida-vita.si/svetovanja-VEM-posebnosti.html#pos3

 

• 13. Kako priti do obrtnega dovoljenja?

Odgovor:
Za ta odgovor si oglejte navodilo na http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=217

 

1. 14. Ali je potrebno vsako delovno mesto prijaviti s PD obrazcem?

Odgovor:
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti določa,  da morajo organizacije in delodajalci zavodu za zaposlovanje poslati prijavo prostega delovnega mesta in pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje del na tem delovnem mestu, razen kadar z že zaposlenim delavcem sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto, ali ko se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave.
Izjemoma se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave, če gre za:
– sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin,
– obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,
– zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,
– zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu,
– zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu opravljala pripravništvo, oziroma ki je bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas,
– zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
– zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom,
– zaposlitev družbenikov v pravni osebi,
– zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba,
– zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
– poslovodne osebe, prokuriste,
– druge primere, določene z zakonom.
Za družinske člane se po ZDR štejejo:
– zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
– otroci, posvojenci in pastorki,
– starši – oče, mati, očim in mačeha, posvojitelj ter
– bratje in sestre.

 

1. 15. Kakšna je razlika med malim davčnim zavezancem in davčnim zavezancem?

Odgovor:

Po posebni ureditvi se za malega davčnega zavezanca šteje zavezanec, ki (če) v zadnjih 12 mesecih ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 evrov obdavčljivega prometa.

 

1. • 16. Kolikšni so prispevki za s.p. in kakšen je strošek dela v d.o.o.?

   Odgovor:

   Prispevki, ki jih samostojni podjetniki plačujejo za svoje socialno zavarovanje, so odvisni od  davčne osnove iz preteklega leta. Lestvica prispevkov je objavljena na LINK

   Samostojni podjetniki so za avgust 2008 plačala minimalno 225,07 EUR, največ pa 1.252 EUR.
   Samostojni podjetniki so za september  2008 plačala minimalno 225,07 EUR, največ pa 1.258,28 EUR.

   Strošek dela v d.o.o. je odvisen od števila zaposlenih. Zaposleni prejemajo plačo, izračun stroškov plače pa je: bruto plača + 16,10% prispevkov na bruto plače + stroški dela (prevoz, malice).

    

   1. 17. Kakšen mora biti osnovni kapital pri d.o.o.?

   Odgovor:
   Osnovni kapital je določen v 475. členu Zakona o gospodarskih družbah in sicer:

   1. (1) Osnovni kapital (osnovna glavnica) mora znašati vsaj 7500 eurov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 eurov.
      (2) Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem. 
      (3) Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku.
      (4) Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7500 eurov (to pomeni, da pride 1/4 v poštev le v primeru, ko se odločite imeti višji osnovni kapital od predpisanega minimuma).
      (5) Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju.
      (6) Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga (t.j. denar se lahko porabi za poslovanje).
      (7) Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun. (depozitni račun pri izbrani banki). 

   1. 18. Kakšno knjigovodstvo moram voditi?

   Odgovor:
   Ob začetku poslovanja, nato pa vsako leto enkrat je potrebno DURS obvestiti o načinu vodenja poslovnih knjig. Izbirate lahko med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom. Enostavno knjigovodstvo lahko vodite, če izpolnjujete naslednje:
   - povprečno število delavcev ne presega tri,
   - letni prihodki so nižji od 42.000 EUR ter
   - povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR.
   Ko podjetje ali s.p. navedene kriterije preseže, mora začeti poslovne knjige voditi po načelih dvostavnega knjigovodstva.
   Samostojni podjetniki posamezniki morajo do konca koledarskega leta (31.12.) obvestiti svojo davčno izpostavo o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig.Zavezanci morajo o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.